Za nami je prvi strokovni posvet Teze za prihodnost

V sredo, 21. junija 2023 smo v Inštitutu 1. maj organizirali prvi strokovni posvet v nizu razprav TEZE ZA PRIHODNOST in sicer na temo IZZIVI FINANCIRANJA DOLGOŽIVE DRUŽBE.

Slovenija se podobno kot druge razvite države sooča z izzivi dolgožive družbe. Starostna struktura prebivalstva se hitro spreminja, povečuje se delež starejših in hkrati se zmanjšuje delež aktivne populacije. Demografske spremembe so dejstvo, ki mu ne moremo ubežati. Če smo si lahko še pred nekaj leti zatiskali oči, danes že občutimo posledice tako na trgu dela kot tudi na področjih financiranja sistemov socialne varnosti. Na kratek rok sicer lahko posledice staranja prebivalstva delno blažimo z učinkovito migracijsko politiko, ki pa tudi sama po sebi prinaša številne izzive, nikakor pa ne moremo ubežati potrebi po prilagoditvi naših sistemov socialne varnosti tako z vidika načinov delovanja kot tudi načinov financiranja.

Čas se nam počasi izteka. Pred nami so ključne reforme tako zdravstvenega kot tudi pokojninskega sistema, čaka nas vpeljava in implementacija sistema dolgotrajne oskrbe. Gre za najpomembnejše sisteme zagotavljanja ekonomske varnosti v družbi, ki imajo širši družbeni pomen, saj zagotavljajo tudi medgeneracijsko solidarnost in predvsem družbeno kohezivnosti. Odločitve, ki jih bomo sprejeli danes bodo imele pomemben vpliv, kako bomo živeli kot družba v prihodnje.

Razprave so se udeležili:

dr. Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja
red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta UNI LJ
dr. Andraž Rangus, vodja projekta Bela knjiga o pokojninah 2016, ZPIZ
Tilen Božič, bivši državni sekretar na Ministrstvu za finance
Gregor Rovanšek, predsednik uprave Prva Pokojninska družba, d.d.
Bojan Ivanc, vodja analitske skupine na GZS
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM

“𝑉 𝑙𝑒𝑡𝑢 2019 𝑠𝑜 𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑑𝑎𝑡𝑘𝑖 𝑣 𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑢 𝐵𝐷𝑃 𝑧𝑎 𝑝𝑜𝑘𝑜𝑗𝑛𝑖𝑛𝑒, 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑠𝑡𝑣𝑜 𝑖𝑛 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑜 𝑜𝑠𝑘𝑟𝑏𝑜 16,9 %, 𝑣 𝑙𝑒𝑡𝑢 2030 𝑛𝑎𝑗 𝑏𝑖 𝑡𝑜 𝑛𝑎𝑟𝑎𝑠𝑙𝑜 𝑛𝑎 19,7 % 𝑖𝑛 𝑣 𝑙𝑒𝑡𝑢 2070 𝑛𝑎 25,7 %. 𝑂𝑐̌𝑖𝑡𝑛𝑜 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑚𝑏 𝑓𝑖𝑛𝑎𝑛𝑐̌𝑛𝑖 𝑠𝑖𝑠𝑡𝑒𝑚 𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑛𝑒 𝑏𝑜 𝑧𝑑𝑟𝑧̌𝑎𝑙.”
— dr. Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja

“𝐵𝐷𝑃 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑝𝑜𝑣𝑒𝑐̌𝑎𝑚𝑜 𝑛𝑎 𝑑𝑣𝑎 𝑛𝑎𝑐̌𝑖𝑛𝑎. 𝐸𝑛 𝑛𝑎𝑐̌𝑖𝑛 𝑗𝑒 𝑡𝑎, 𝑑𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑒𝑐̌𝑎𝑠̌ 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑢𝑘𝑡𝑖𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑛𝑎 𝑧𝑎𝑝𝑜𝑠𝑙𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎. 𝐷𝑟𝑢𝑔𝑖 𝑣𝑖𝑑𝑖𝑘 𝑝𝑜𝑣𝑒𝑐̌𝑎𝑛𝑗𝑎 𝐵𝐷𝑃 𝑝𝑎 𝑗𝑒 𝑑𝑒𝑙𝑜𝑣𝑛𝑎 𝑎𝑘𝑡𝑖𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡.“

— red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta UNI LJ

Razpravljalci so se strinjali, da bi bilo potrebno izzive dolgožive družbe, ki se nanašajo na medsebojno povezane sisteme – tj. pokojninski, zdravstveni in sistem dolgotrajne oskrbe obravnavati povezano in nikakor ne ločeno in parcialno, sektorsko. Na ravni države bi se bilo potrebno dogovoriti, kaj želimo in morali bi določiti potrebne finančne vire ter tudi razmerje med javnimi in zasebnimi viri. V ta namen bi nujno potrebovali nov družben dogovor.

»𝐷𝑒𝑙𝑜 𝑗𝑒 𝑟𝑒𝑠 𝑜𝑏𝑟𝑒𝑚𝑒𝑛𝑗𝑒𝑛𝑜. 𝑇𝑢𝑑𝑖 𝑣 𝑠𝑚𝑖𝑠𝑙𝑢 𝑑𝑒𝑙𝑒𝑧̌𝑎 𝑣 𝐵𝐷𝑃. 𝑃𝑜 𝑝𝑟𝑖𝑠𝑝𝑒𝑣𝑘𝑖ℎ 𝑠𝑚𝑜 𝑝𝑟𝑣𝑖 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑧𝑛𝑜𝑡𝑟𝑎𝑗 𝑂𝐸𝐶𝐷. 𝑀𝑎𝑛𝑒𝑣𝑟𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑡𝑜𝑟𝑎 𝑧𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑒𝑐̌𝑒𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑛𝑖. 𝐽𝑒 𝑝𝑎 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑡𝑜𝑟 𝑧𝑎 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑡𝑟𝑢𝑘𝑡𝑢𝑟𝑖𝑟𝑎𝑛𝑗𝑒.«

— Tilen Božič, bivši državni sekretar na Ministrstvu za finance

»𝐺𝑒𝑛𝑒𝑟𝑎𝑐𝑖𝑗𝑒 𝑑𝑖𝑝𝑙𝑜𝑚𝑎𝑛𝑡𝑜𝑣 𝑠𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑚𝑎𝑛𝑗𝑠̌𝑒. 𝑉 𝑧𝑎𝑑𝑛𝑗𝑖ℎ 10 𝑙𝑒𝑡𝑖ℎ 𝑠𝑜 𝑠𝑒 𝑔𝑒𝑛𝑒𝑟𝑎𝑐𝑖𝑗𝑒 𝑧𝑚𝑎𝑛𝑗𝑠̌𝑎𝑙𝑒 𝑧𝑎 𝑝𝑟𝑎𝑘𝑡𝑖𝑐̌𝑛𝑜 30 %. 𝐼𝑛 𝑡𝑜 𝑗𝑒 𝑝𝑜𝑚𝑒𝑚𝑏𝑛𝑜 𝑣𝑝𝑟𝑎𝑠̌𝑎𝑛𝑗𝑒, 𝑘𝑖 𝑔𝑎 𝑝𝑜𝑔𝑜𝑠𝑡𝑜 𝑛𝑒 𝑛𝑎𝑠𝑙𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎𝑚𝑜. 𝑃𝑟𝑣𝑎 𝑣𝑘𝑙𝑗𝑢𝑐̌𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑣 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜 𝑧𝑎𝑣𝑎𝑟𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑣 90. 𝑙𝑒𝑡𝑖ℎ 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑝𝑟𝑖 23. 𝑙𝑒𝑡𝑖ℎ, 𝑣 𝑙𝑎𝑛𝑠𝑘𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑡𝑢 𝑝𝑟𝑖 𝑚𝑎𝑙𝑜 𝑚𝑎𝑛𝑗 𝑘𝑜𝑡 30. 𝑙𝑒𝑡𝑖ℎ. 𝑆𝑒𝑑𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑡 𝑟𝑎𝑧𝑙𝑖𝑘𝑒. 𝑉 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑛𝑗𝑒 𝑏𝑜 𝑡𝑎𝑘𝑜 𝑖𝑧𝑧𝑖𝑣 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑑𝑒𝑙𝑜𝑣𝑛𝑒 𝑠𝑖𝑙𝑒.«

— dr. Andraž Rangus, vodja projekta Bela knjiga o pokojninah 2016, ZPIZ