»Brez učinkovite socializacije za vseživljenjsko učenje v zgodnjem razvojnem obdobju, bomo težko imeli izjemno učeče odrasle.«

V sredo, 6. septembra 2023, se je strokovna direktorica Inštituta 1. maj, dr. Anja Kopač, udeležila okrogle mize z naslovom Odgovornost za vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj: kdo so nosilci razvoja?, v organizaciji Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

V uvodnem nagovoru je dr. Kopač izpostavila dejstvo, da živimo v času, ko si spremembe sledijo mnogo hitreje kot so si v preteklosti. Spremembe in negototovosti so stalnica človeškega razvoja in nobena generacija ni bila brez njih. Zaradi tempa sprememb je potreba po prilagodljivosti toliko večja. Vsaka generacija in s tem družba je tako pred osrednjim vprašanjem, kako negotovosti preoblikovati v priložnosti za posameznika in družbo kot celoto. Izpostavila je, da je znanje tista lastnost oz. dobrina, ki človeku omogoča prilagajanje.

V nadaljevanju se je dotaknila področja zaposlovanja in izpostavila, da je socializacija eden izmed ključnih konceptov vseživljenjskega učenja, ki pomembno pripomore k boljšim pogojem zaposljivosti:

»Brez učinkovite socializacije za vseživljenjsko učenje v zgodnjem razvojnem obdobju bomo težko imeli izjemno učeče se odrasle. Na učenje je potrebno gledati kot na vseživljenjski proces, kjer težko preskočimo kakšno stopnico. Pomembna je torej tako predšolska vzgoja, kot osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, želja posameznika po znanju in zavedanje pomena znanja za lasten razvoj.«

Kot uspešne modele vseživljenjskega učenja je izpostavila modele, ki naslavljajo vse starostne skupine, predvsem pa 3 ključne dimenzije: ekonomski, osebni in družbeni razvoj.

»Svet dela se pod vplivom digitalne tehnološke revolucije izjemno hitro spreminja in s tem tudi delovna mesta. Spretnosti, ki jih bo posameznik potreboval v času svoje vključenosti na trg delovne sile, bodo mnogo bolj spremenljive, kot je to veljalo za generacijo naših staršev. Ne gre le za digitalne spretnosti, gre predvsem za sposobnost posameznika, da se prilagaja, komunicira in rešuje izzive.«

V nadaljevanju pogovora se je dr. Kopač dotaknila tudi nordijskega modela vseživljenjskega učenja, za katerega je značilna visoka stopnja vključenosti mladih ter starejših, in velja za najučinkovitejšega z vidika ekonomskih kot družbenih vidikov. K temu pomembno prispevajo kakovostne javne storitve in aktivna politika zaposlovanja, ki je usmerjena k opolnomočenju posameznikov izključenih s trga dela, prav tako pa tudi s strani države financirano izobraževanje odraslih.

Nadaljevala je, da je ključnega pomena najti potreben model odgovornosti za vseživljenjsko učenje med ključnimi deležniki: državo, podjetji in posamezniki. Kopač je zagovarjala koncept, da mora država zagotoviti okolje, ki je vzpodbudno za vseživljenjsko učenje in kjer je jasno določena vloga tako podjetij kot posameznikov. Ob koncu pogovora je izrazila še razmislek, da bi bilo potrebno razmisliti o sistemski vlogi države pri financiranju vseživljenjskega učenja, ne le preko evropskih sredstev, temveč tudi v obliki vavčerjev za izobraževanje odraslih ter poudarila, da bi bilo potrebno najti tudi način za spodbujanje podjetij, da bi le-ta izobraževala in dodatno usposabljala svoje zaposlene.

Na okrogli mizi so sodelovali še dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije.