“Javno zdravstvo je najpomembnejša dobrina, za katero si moramo prizadevati vsi.”

V Festivalni dvorani v Ljubljani, se je danes, v torek, 28. novembra 2023, odvil strokovni posvet: Slovensko zdravstvo med željami in prihodnostjo? Tema pogovora je bila kako dostopne so zdravstvene storitve v Sloveniji ter ali so akterji slovenskega zdravstva zmožni napisati skupen recept? Anja Kopač, strokovna direktorica Inštituta 1. maj, ki je tudi moderirala posvet, je ob tem izpostavila, da je javno zdravstvo najpomembnejša dobrina, za katero si moramo prizadevati vsi.

Po njenem mnenju je ključno, da se pri vprašanju dostopnosti najprej poslušamo. Kajti pri vprašanju nujnih ukrepov v zdravstvu prihaja do razlik, a sama verjame, da jih je moč preseči z argumenti in številkami ter predvsem s poslušanjem drug drugega. Po njenih besedah je to izvedljivo, v kolikor je vodilo vseh sodelujočih skupni interes in ne posamezni partikularni interesi.

»Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so ključni deležnik zdravstvenega sistema, brez njih ne bo možno izpeljati sprememb, a hkrati mora politika vzpostaviti pogoje tako organizacijske, procese kot tudi finančne, da bodo le ti lahko učinkovito, kakovostno in varno izvajali zdravstvene storitve. Vse deležnike je potrebno gledati kot partnerje in ne nasprotnike, ob misli na paciente, ki morajo biti v ospredju.«

Pomembno sporočilo današnje razprave je bilo, da za preboj na področju sprememb zdravstvenega sistema nujno potrebujemo naravnati miselnost, da so spremembe nujne ter da mora politika s svojimi ukrepi vzbujati zaupanje in ne vedno znova razburjati in ustvarjati vtis, da smo v izrednih razmerah.

V Inštitutu 1. maj smo prepričani, da v Sloveniji potrebujemo več sodelovanja med različnimi deležniki, predvsem stroko, civilno družbo in politiko – s ciljem iskanja skupnih rešitev. To, da poudarjamo vedno znova razlike med nami – nas ne bo privedlo do rešitev, temveč do vedno večjega družbenega razkola.

To smo danes tekom razprave slišali večkrat. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je javno zdravstvo nujno potrebno ter se obenem pozvali k bolj jasni zakonski razmejitvi koncesionarjev.

Dr. Erik Brecelj, specialist splošne in abdominalne kirurgije ter vodja Strateškega sveta za zdravstvo, je tekom debate izpostavil, da če želimo uravnavati sistem, potrebujemo številke. In da v tem trenutku v slovenskem zdravstvu številk nimamo. Obenem je dejal, da so za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev v Sloveniji ključni ničelna toleranca do korupcije ter postavitev pacienta v središče.

Vlatka Rokvić, dr. med., specialistka družinske medicine ter prejemnica naziva Moja družinska zdravnica 2023 je uvodoma dejala, da je trenutno naš zdravstveni sistem neprijazen tako do bolnika kot do zdravnika: »Družinski zdravniki, in tudi drugi zdravniki, izgorevajo. Od prevelike posvečenosti pacientu, od prevelikega dela, nimajo časa poskrbeti za svoje zdravje. Spomnimo se 39-letnega doktorja Jupija, par let nazaj v koroni. Delam družinsko, delam dom, dežuram, korona, nimam časa za sebe, človek umre. Veliko takih imamo. Ali nam je to potrebno? Moramo narediti nekaj koristnega za vse nas.«

V nadaljevanju je zatrdila tudi, da »pri meni ni čakalne dobe ni. Pacient, ki kliče pride na pregled danes, če ne more danes pride na pregled jutri.«

»Za mene je totalno neetična čakalna doba v ambulanti družinske medicine.«

Vlatka Rokvić, dr. med.

Mag. Marko Bitenc, dr. med., direktor in lastnik Kirurgije Bitenc, se je dotaknil tudi politične konotacije zdravstva: »Za mene javno zdravstvo ne more biti niti levo niti desno, ampak je samo javno zdravstvo. Moja ocena je, da ne glede na to, da imamo našo zdravstveno zakonodajo zelo staro, trdim, da se da brez bistvene spremembe obstoječe zakonodaje, z ukrepi, ki jih lahko napišemo na eno stran papirja A4 formata, kratkoročno veliko anomalij popraviti in izboljšati.«

Sogovorniki so se strinjali, da je ključno sodelovanje med deležniki v zdravstvu, če želimo priti do sprememb v korist pacienta. V galeriji spodaj nekaj utrinkov z današnjega strokovnega posveta.