Prvi maj je mednarodni praznik dela, ki se praznuje v večini držav po svetu. Praznik ima dolgo zgodovino in predvsem pomembno simboliko za delavce in delavke ter delavska gibanja. Predstavlja simbol boja za boljše delovne pogoje, pravice delavcev in delavk – simbol boja za pravičnejšo delitev moči med delom in kapitalom in simbolizira vrednote enakosti, solidarnosti ter pravičnosti. Je tudi opomnik, da nobena pravica ni samoumevna, da se je za pravice potrebno vedno znova bojevati in tudi, da povezani dosežemo več.
Začetki praznika segajo v konec 19. stoletja, ko so delavci in sindikati po svetu začeli organizirati množične proteste in stavke za boljše delovne pogoje ter krajši delovni čas.
Eden izmed najbolj znanih dogodkov je “Haymarketov incident”, ki se je zgodil leta 1886 v Chicagu v ZDA, kjer so se protesti delavcev, ki so zahtevali osemurni delovnik sprevrgli v nasilno konfrontacijo s policijo. Incident je pritegnil veliko mednarodne pozornosti in postal simbol boja za delavske pravice.
Leta 1889 je bila na mednarodnem kongresu socialističnih in delavskih strank v Parizu sprejeta odločitev, da se 1. maj razglasi za mednarodni praznik dela, ki bo posvečen spominu na Haymarketov incident in bo namenjen prizadevanju za boljše delovne pogoje in pravice delavcev.
Tradicionalno se 1. maja organizirajo demonstracije, sindikalni shodi in druge prireditve, na katerih delavci izražajo svoje zahteve, praznujejo dosežke delavskega gibanja in se zavzemajo za enakost, solidarnost, pravičnost in socialne pravice. V nekaterih državah je praznik dela tudi državni praznik. V Sloveniji imamo zaradi zavedanja pomena delavskih gibanj državni praznik in 1. ter 2. maja dela prost dan.
Praznik dela je pomemben simbol solidarnosti med delavci po vsem svetu. Praznovanja in običaji se nekoliko razlikujejo med državami. V Sloveniji 1. maj, mednarodni praznik dela, obeležujemo predvsem s kurjenjem kresov na predvečer praznika, jutranjo budnico in nošenjem nageljna.